VZDRŽEVANJE TRAVNE RUŠE

Korektna konstrukcija podlage omogoča stabilnost in ustrezen vodnozračni režim. Pravilno vzdrževanje omogoča travi optimalno rast in prenašanje  vse večje obremenitve in klimatske strese (vročina, suša, veter…).

NAJPOMEMBNEJŠI NASVETI ZA ZELENO TRATO

1. Košnja

Najpogostejše opravilo na vrtu je košnja. Kosilni element mora biti oster, kar zagotavlja čisto rez. Nikoli ne pokosimo več kot 1/3 zelenega dela travnih bilk. Obvezno odstranjujemo pokošeno maso. Ko temperature presežejo 28 ^oC, obvezno dvignemo višino košnje, pred prvim jesenskim dežjem višino zopet spustimo. Pozno jeseni kosimo dokler trava raste.

2. Gnojenje

Z odstranjevanjem pokošene mase, odstranjujemo hranila, ki jih je potrebno nadomestiti. Gnojimo večkrat z manjšimi odmerki, še preden nastopi potreba po hranilih. Gnojimo po košnji in po gnojenju zalijemo, da preprečimo morebitne ožige. Ko nastopi vročina z gnojenjem prenehamo. Novost je poznojesensko gnojenje, ko nadzemni deli trave ne rastejo več. Korenine še vedno asimilirajo, zato jim omogočimo kopičenje rezervnih hranil za uspešnejšo prezimitev in hitrejši začetek rasti spomladi.

3. Namakanje 

Spremenjene klimatske razmere, pogosta in daljša sušna obdobja, zahtevajo na vrtu ustrezno namakanje. 

VENDAR POZOR! Z NEPRAVILNIM NAMAKANJEM NAREDIMO NAJVEČJO ŠKODO. 

Prepogosto zalivanje z majhno količino vode neposredno zmanjša koreninsko maso, posledično se pojavijo nezaželene vrste trav in zmanjša se odpornost na stres.

Sistem moramo dobro poznati (letno testiranje) in naravnati tako, da zaliva enakomerno in izdatno. Za eno zalivanje porabimo toliko vode da premočimo 15-20 cm globoko to je približno 20 l/m² (eno uro po zalivanju preverimo z lopato).

Če ni naravnih padavin pri najvišjih dnevnih temperaturah:

• do 20^oC zalijemo vsakih 14 dni,
• 20-25^oC zalijemo vsakih 10 dni,
• nad 25^oC zalijemo vsakih 7 dni. 

V sončnem in vetrovnem vremenu namakamo pogosteje, vendar ne več kot dvakrat na teden. Zalivamo pozno zvečer ali zgodaj zjutraj najboljše po košnji. Letno naj ne bi porabili več kot 250  l vode/m² površine.

4. Zbitost tal in rast korenin

Nenehne obremenitve travne ruše z hojo, igranjem, košnjo in zalivanjem zbijajo vrhnjo plast rastnega sloja. Tla izgubijo prepustnost za vodo in zrak, upočasni se pronicanje odvečne vode in  začne primanjkovati kisika, to najprej ustavi rast korenin in takoj zatem celotno rast.  

Enako učinkujejo neprepareli ostanki organske mase (polst-filc) v debelini več kot 5mm.

Ukrepi, ki preprečijo zbitost tal:

• luknjanje (aeriranje): Posebni stroji luknjači z votlimi tulci izmečejo čepe in naredijo 6-10 cm globoke luknje (400 lukenj/m²). Čepe odstranimo in luknje zapolnimo s kremenčevim peskom. 
• zračenje (vertikutiranje): Z vertikutirjem (stroj s pokončnimi noži) izmečemo vse nepreperele ostanke organske mase (polst-filc). Izmetani material odstranimo.
• Peskanje: Po trati potrosimo kremenčev pesek ali mešanico (top dresing). To zmanjšuje zbitost in ustvarjanje polsti-filca. Hkrati  povečuje zračnost, odcednost in odpornost za obremenitve. Potrosimo 4-8 l/m² mešanice po zračenju ali luknjanju. 

Vse mehanske ukrepe moramo izvajati, ko trava bujno raste (spomladi in jeseni), da se lahko mehanske poškodbe takoj popravijo. 

5. Varstvo

Najboljše varstvo pred pleveli, boleznimi in škodljivci je gosta, pravilno vzdrževana travna ruša z globokimi koreninami. Priporočamo preventivno škropljenje proti snežni plesni ter zatiranje širokolistnih plevelov po potrebi.